V soboto, 23. avgusta 2025, je na vojaškem strelišču Slovenske vojske Mlake pri Vipavi potekal 5. memorial v spomin na Staneta Požarja, padlega domoljuba iz Pivke, ki je leta 1991 daroval življenje za samostojno Slovenijo. Tekmovalo se je v petih disciplinah: polavtomatska pištola, revolver, VK puška na 100 m (odprti merki), ostrostrelna puška na 400 m ter MK puška na 50 m. Uvodoma je tekmovalce nagovoril predsednik Strelskega društva MAR MAR, Vinko Milavec, ki je zbrane pozdravil in uradno odprl 5. memorial. Izpostavil je pomen spomina na Staneta Požarja, razložil pravila tekmovanja, strelske discipline ter varnostna navodila. Ob tem je še pojasnil, da gre za memorialno tekmovanje v organizaciji SD MAR MAR, ki tudi krije vse stroške in zato za tekmovalce ni prijavnine. SD MAR MAR deluje kot domoljubno strelsko društvo s statusom nevladne organizacije na področju obrambe. Tekmovalcem je zaželel veliko uspehov in jih povabil na strelska mesta. Po končanem tekmovanju je sledila zaključna slovesnost, ki se je začela s slovensko himno in pozdravom slovenski zastavi. Predsednik Strelskega društva MAR MAR, Vinko Milavec, je ob letošnjem 5. memorialu izrazil izjemen ponos nad društvom in njegovimi člani ter se jim iskreno zahvalil za njihov prispevek k uspešni izvedbi dogodka. Poudaril je vizijo društva, ki temelji na dobrih medsebojnih odnosih, strokovnem delovanju ter ustvarjanju varnega in spodbudnega okolja. To okolje omogoča celostni razvoj vsakega posameznika, hkrati pa krepi društvo kot celoto. Ob tem je izpostavil pomen ohranjanja domoljubnih vrednot osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ki so cilj in ponos društva. Na domačem strelišču 24 ur na dan in vse dni v letu plapola slovenska zastava – v soncu, vetru ali dežju – s sloganom: Samostojni, Enotni, Ponosni! »Mir je vrednota, ki jo je treba čuvati in se nenehno truditi za njeno ohranitev,« je še poudaril. Prav v spomin in čast Stanetu Požarju društvo vsako leto organizira športno strelsko tekmovanje – letos že 5. memorial – s sporočilnim sloganom »Streljaj v tarčo, spoštuj življenje«. S tem želimo člani društva jasno poudariti etično in mirovno poslanstvo športa, spoštovanje do življenja, odgovorno uporabo orožja, športni duh in osredotočenje na pravi cilj ter zavračanje vsakršnega nasilja in nasprotovanje zlorabi. Predsednik društva se je zahvalil povabljenim gostom, ki so se odzvali povabilu in sicer: - predsedniku Zveze Policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomu Času, slavnostnemu govorniku na zaključni slovesnosti - predsedniku Zveze vojnih veteranov za Slovenijo, upokojenemu generalu slovenske vojske g. Ladislavu Lipiču, ki se je zaradi nepredvidljivih obveznosti opravičil in podpredseniku Jožkotu Člekovič - avtorju knjige o Stanislavu Požarju »Krogla in medalje«, g. Janku Severju, pisatelju, poetu, članu SDMM - recenzentoma knjige »Krogla in medalje« gospodu dr. Juriju Perovšku, zgodovinarju in g. dr. Tomu Času - sinu Staneta Požarja – Mitji (takrat starem 13 let) in hčerki Mateji (takrat stari 11 let) – danes sirotama slovenske osamosvojitve - predsedniku Društva slovenskih miličnikov – milica Bojanu Bizjaku in članom, ki so se pripeljali na memorial s starodobniki Slovenske milice, tudi delu naše zgodovine – domovine Slovenije in postavili na ogled svoja vozila in opremo - g. Jaki Pucu, članu Društva slovenskih miličnikov – Milica, ki je za udeležence memoriala poskrbel logistično: v celotno obnovljeni mobilni vojaški kuhinji nam je pripravil pogostitev – golaž. V nadaljevanju je imel slavnostni nagovor dr. Tomo Čas, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever. V govoru je obudil spomine na čas osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ko je bil na preizkušnji naš pogum, naša enotnost in naša volja do svobode. Pri tem je izpostavil pogumno delovanje junaka Stanislava Požarja in vseh, ki so v tistem obdobju prispevali k hitri in odločni zmagi. Spomnil je, da je bil Požar pred agresijo na Republiko Slovenijo zaposlen kot civilni uslužbenec v vojašnici Pivka. Ker je poznal načrte takratne jugoslovanske armade, je kot velik domoljub onesposobil del tankov, da niso bili več sposobni bojnega delovanja. Ta hrabra dejanja so bila dolgo časa neprepoznana, saj je Stanislav Požar deloval pod krinko in ne v okviru slovenskih obrambnih struktur, kar je pomenilo krivico za njegove svojce. Prav zaradi vztrajnega prizadevanja za priznanje njegove vloge je bila kasneje dosežena sprememba zakonodaje, s katero so bile priznane tudi takšne žrtve, krivica svojcem pa vsaj delno popravljena. Stanislav Požar je bil posmrtno odlikovan z najvišjima priznanji: častnim vojnim znakom Slovenske vojske, ki ga Ministrstvo za obrambo RS podeljuje za izjemno hrabrost ali žrtvovanje življenja, ter častnim znakom svobode Republike Slovenije, najvišjim državnim odlikovanjem. Leta 2012 je bila Vojašnica Pivka po njem poimenovana v Vojašnico Stanislava Požarja. Ob zaključku nagovora je dr. Tomo Čas poudaril, da nas Požarjev zgled zavezuje k enotnemu delovanju – ne le obrambnih struktur, temveč vseh prebivalcev Slovenije – saj prav enotnost vseh pomeni najboljše zagotovilo za varnost, obrambo in odpornost države. Sledil je recital pesmi posvečene Stanislavu Požarju . Slovenskemu junaku, avt. Janko Sever Sušico, vas slovenskega junaka Tema je tiste hude dni prekrila, Ajdov cvet, je žalost k tlom upognila, Nebo domače stresel grom z oblaka. Edino kar vodilo je rojaka, Ta želja, želja, ki se ni uklonila, Uzdi težki, ki mu je grozila, Pretežki uzdi tujega vojaka. Odjekne strel, zalije solza lice, Življenje ugaša, stiska pest jeklena, Al’ ne ugasne želja do pravice. »Rod moj, težka je krogla ta svinčena, Ječal ne bom, ne ni me strah temice.« Umre junak! Slovenskega imena. Član SD MAR MAR Aleš Glavan je zatem prebral osebno izpoved, ki jo je na omrežju FB objavil Mitja Požar, sin Staneta Požarja, padlega v vojni za Slovenijo:  Na dan, 2. julija 1991. leta je pod streli podčastnika jugoslovanske vojske, starega okrog enaindvajset let, Mirsada Mešanovića, umrl moj oče Stane Požar, ko se je v osebnem avtomobilu s prijateljem Jadranom iz Nove Sušice, kot moj ded, peljal mimo vojašnice v Pivki. Mesec pred tem je bil onesposabljal večino tankov, ki so odšli iz vojašnice 26. junija v Pivki, ki so poizkušali zavzeti Rožno dolino pri Novi Gorici. Oni so mogli pa vojne delovati, saj jih je večino onesposobil. Spomnim se dneva okrog dveh popoldne, ko je hotel tank ustavljati v centru Pivke, ces usmerjen enaindvajset minut proti postaji Milice, NIČ, nato se odpelje proti Postojni. Kasneje mi je brat rekel, ne boj se več soseda. Kaj bi to pomenilo. On je že vedel, kaj je storil. Se pravi onesposobljeno. Kasneje so ga iskali, vedelo so: kje je edini takega znanja. Samo Požar, ki je edini tanke “plombiral” da so tanki stoodstotno pripravljeni na vojno stanje. V resnici jih je pa onesposabljal. Kasneje so ga čakali in pričakali na tistem ovinku, kjer danes stoji njegov spomenik, ker je imel poročilo ukazih, kot agent protibavščevlane službe, PETKA (5), »storiti še NEKAJ, kaj še vedno ne vem, vem pa da je sedaj jadran proti civilnim žrtvam ne tako kot bi on. Delal je pač v vojski, TO (Civilna zaščita, proti obveščevalna itd.) bil je samosvoj, ob pravem času na ob pravem kraju in za ne za… SAMO ZA SLOVENCE. Vsi na Pivškem vedo kdo in kaj je naredil, kdo je bil, a ni bilo uradno nikjer za našo pravno državo oznanjeno, podpisano. Večina je imela čas podpisov, njemu je bila pa pomembna Slovenija. Zame je HEROJ, in pa še pomemben samo zame. Meni in sestri Mateji so vzeli očeta, moji mami Marti pa moža. Ate je za samostojno Slovenijo, za svoj narod, ki naj bi živel bolje, ki naj bi sam odločal o svoji usodi, o svoji suverenosti, dal največ kar je imel. Dal je svoje življenje v komaj 42 letih. Mi smo ga pa izgubili. Jaz pri trinajstih, začetek najstniških, najhujših mladostniških let, sestra Mateja enajstih in mama štiridesetih. Samo bil je in pa POŽAR-jev kot mi. Oziroma mi po njem. Spomnim se, bil sem okrog deset let star: On se pogovarja s prijateljem, kaj imaš družino? On, Ja, imam sina Mitjo, hčer Matejo, žena je Marta, ja vem vsi so na M, samo vsi so Požar. ️️️ Država mu je posmrtno dodelila najvišje vojaško odlikovanje Republike Slovenije »Častni vojaški znak« in »Častni znak svobode«. Pred leti so po njem poimenovali vojašnico v Pivki. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev odličij v vseh petih disciplinah. Odličja in izvode knjige »Krogla in medalje« avtorja Jankota Severja je podelila hči pokojnega Staneta, Mateja Požar. Ob zaključku je Vinko Milavec čestital vsem tekmovalcem, ne glede na rezultat, in izrazil veselje nad množično udeležbo športnih strelcev iz vse Slovenije. Zbrane je povabil na družabni prostor izven strelišča Slovenske vojske na ogled starodobnih vozil Društva slovenskih miličnikov – Milica ter na druženje ob vojaškem golažu iz mobilne kuhinje. Memorial Staneta Požarja ostaja slovesen poklon domoljubu, ki je s svojim pogumnim delovanjem zaznamoval pot v samostojno Slovenijo. Tajnik SD Mar Mar Tone Vehar