30 let od osvoboditve mejnega prehoda Rožna Dolina.

Organizator izleta v Brda je bil predsednik Zveza društev in klubov MORiS, g. Peter Vaš. Zveza MORiS je prostovoljna organizacija, ki povezuje društva in klube. Povabljeno je bilo tudi društvo SD MAR MAR katero se je s predsednikom društva g.Vinkom Milavec tudi udeležilo.

Iz Ljubljane nas je pot vodila preko Volčje Drage in Renč, kjer se nam je na avtobusu pridružil eden glavnih akterjev »Spopada v Rožni Dolini«, Drago Kosmač. Prvi postanek je sledil v Rožni Dolini kjer nam je Drago Kosmač do potankosti orisal dogajanje pred tridesetimi leti. Povedano je bilo zelo temeljito, sočno in natačno, da smo poslušalci začutili in doživeli povelja, streljanja in zajetja na mejnem prehodu. Sledil je še pozdrav in spominsko fotografiranje ob spominski tabli katera obeležuje spopad.
Pot smo nadaljevali preko Solkana na 609 metrov visok hrib nad Solkanom – Sabotin.

Pri karavli na Sabotinu nas je že čakal izjemni vodič Bogdan Potokar in takoj pričeli z ogledom. Vzrok hitenja je bila nesreča kolesarja ob kateri je reševalno vozil za daljši čas zaprlo cesto.

»Na pobočji Sabotina so se v prvi svetovni vojni bojevali pripadniki kar 22 narodov italijanske in avstro-ogrske vojske. Zgradili so več kot petnajst kilometrov kavern, v živo skalo pa so jih izdolbli v devetih nivojih,« pripoveduje Bogdan Potokar, ki že vrsto let skrbi za ohranjanje spomina na krvavi gori. »Ko vojaki niso bili na bojišču, so počivali, jedli in umirali v kavernah. Vlaga v njih je bila 80-odstotna. Zbolevali so na pljučih. Rane se jim niso celile. Poleg tega pa so jih v notranjosti gore napadale podgane in uši. Za oskrbovanje s hrano in strelivom so iz doline Soče napeljali strmo žičnico, ki smo jo delno rekonstruirali in je na ogled v muzeju prve vojne v naravi«.

Sledil je spust v Šmartno utrjena vas v Občini Brda. Vasi z ohranjenim obzidjem, a nima gradu so v naši državi izjemno redke. A ker so se temperature povzpele že krepko čez 30 stopin smo ogled opravili v rahlem drncu in se odpravili v Pizzerijo pr’ Andrej (Dobrovo – Štaloni) kjer smo varnem zavetišče sence in prijetnega ambijetna pojedli odlično pripravljeno kosilo.
Po kosilu smo si ogledali še vinarstvo in sadjarstvo Fikfak v Imenju. Ponudili so nam nabor vin bogatih tako po okusu in aromi. Pokušina i degustacija vin, so bila odlična in smo o njih še dolgo časa pogovarjali in izmenjavali mnenja. To je bila naša zadnja postaja, ura je bila že pozna in po celotnem dnevu nas je prijazni šofer avtobusnega ponudnika Borger odpeljal proti domu. Hvala tudi našemu zelo prijaznemu šoferju omenjenega podjetja.

Bil je zelo lep dan, poln spoštovanja, občutkov, spominov, dobre volje, smeha, ponosa, navdušenja…
Bodimo ponosni na to kar smo! Slovenija moja dežela.

Član SD Mar Mar
Jani Lah