V soboto, 22.11., smo člani društva izvedli strokovno ekskurzijo na Kras. Zbor ob 8.00 na parkirišču Dolgi most v Ljubljani je bil po načrtu, jutro pa ravno prav sveže za dober začetek dneva. Z organiziranim avtobusnim prevozom smo se odpeljali proti Lokvi. Že ob prihodu v Lokev nas je pozdravila značilna kraška burja – ostra, a domača spremljevalka Krasa, ki je del njegovega vsakdana in pomemben element pri zorenju kraških mesnin.

Lokev je ena osrednjih kraških vasi, umeščena ob pomembnih zgodovinskih poteh med notranjostjo in Trstom. Po številu prebivalcev velja za največjo vas v Sloveniji. Vaško jedro oblikujejo strnjene domačije, župnijska cerkev sv. Mihaela, gotska kapela ter renesančni obrambni stolp Tabor, zgrajen konec 15. stoletja kot zaščita pred turškimi vpadi. 

Najprej smo obiskali Pršutarno Lokev s’Krasa, najstarejšo pršutarno na slovenskem, ki po izročilu deluje že od leta 1679. Ogled galerije pršutov in proizvodnje mesnin je nazorno pokazal, kako se tradicija prepleta z znanjem o mikroklimi Krasa. Degustacija pršuta ob kozarcu terana je bila odličen uvod v dan – domači okusi, ki jim burja da prepoznaven značaj. 

Za sproščeno vzdušje sta skrbela harmonikaša Luka in Tine, kmalu pa sta se jima pridružila še naša člana s tubo ter bobnom s činelami. Glasba je povezala udeležence že med degustacijo in nas spremljala skozi ves dan, kar je ekskurziji dalo posebno toplino in pripadnost.

V obrambnem stolpu Tabor je sledil voden ogled Vojaškega muzeja Tabor Lokev, največjega zasebnega vojaškega muzeja v Sloveniji. Zbiratelj in upravitelj Srečko Rože nam je predstavil izjemno obsežno zbirko uniform, oborožitve, sanitetne opreme, insignij, dokumentov in drugih pričevanj slovenske vojaške zgodovine. Celotna zbirka šteje več tisoč eksponatov, v stolpu pa je razstavljen le manjši, a zelo reprezentativen del. Razstave po nadstropjih pokrivajo obdobja od avstro-ogrske dobe prek 1. in 2. svetovne vojne, NOB in povojnega časa do osamosvojitve, ob čemer je bil poudarek ogleda na vlogi Slovencev v ključnih zgodovinskih prelomih. Posebno vrednost muzeju dajejo redki in osebno kontekstualizirani predmeti, ki jih Rože poveže z zgodbami ljudi in krajev, zato je bil ogled hkrati strokovno poglobljen in izrazito domoljuben.

Po ogledu muzeju smo se okrepčali s kosilom na domačiji Vrbin, nato pa se odpeljali v Krajno vas, kjer smo obiskali več kot 200 let staro kmetijo Štoka. V živo smo si ogledali v skalo vklesane obokane kleti, v katerih zorijo vina Štoka, ter spoznali tradicijo že šeste generacije kraških vinarjev. Posebno pozornost je pritegnil unikaten kamniti sod, izdelan iz enega samega kosa kamna, v katerem zori vitovska grganja – redkost, ki lepo ponazarja preplet kraške narave in vinarske inovativnosti.

Kar nekaj udeležencev je izkoristilo priložnost za nakup kraških dobrot – od mesnin do terana in drugih hišnih vin. V Ljubljano smo se vrnili po načrtu, zadovoljni, povezani in bogatejši za novo znanje ter pristno doživetje Krasa – njegove zgodovine, okusov in ljudi.

Tajnik SD mar Mar

Anton Vehar